Marseille, sodobnost. Begunci iz vse Evrope sanjajo, da bi se vkrcali na ladjo za Ameriko in pobegnili fašističnemu okupatorju. Eden izmed njih, Nemec Georg, prevzame identiteto umrlega pisatelja, da bi izkoristil njegovo vizo. Vse pa se spremeni, ko se zaljubi se v skrivnostno Marie …

Film, ki na izviren način preplete preteklost in sedanjost, je brezčasna zgodba o ljubezni, izgnanstvu in iskanju novih začetkov. Christian Petzold (Phoenix, Barbara) je dramo priredil po istoimenskem romanu Anne Seghers iz leta 1942.

iz prve roke
»Ljudje v Tranzitu so obtičali v Marseillu, kjer čakajo na ladje, vize, odhod. So na begu. Zanje ni poti nazaj, pa tudi naprej ne. Nihče jih noče sprejeti, nihče noče poskrbeti zanje, nihče jih ne vidi – samo policisti, kolaboranti in varnostne kamere. Počasi postajajo duhovi, ujeti med življenje in smrt, med včeraj in danes. Sedanjost beži mimo njih, ne da bi jih sploh opazila. Film obožuje fantome. Morda zato, ker je tudi sam prostor tranzita, vmesna postaja. Mi, gledalci, smo hkrati navzoči in odsotni. Ljudje v Tranzitu si želijo, da bi se spet pridružili toku, vetru, gibanju. Radi bi imeli svojo lastno zgodbo. Odkrijejo nedokončani roman, ki ga je za seboj pustil pisatelj. Fragment neke zgodbe. Zgodbe o begu, ljubezni, krivdi in zvestobi. Tranzit pripoveduje, kako ti ljudje to zgodbo naredijo za svojo.«
– Christian Petzold