Leto 1953. Tiranskega diktatorja Josipa Visarijonoviča Stalina, strah in trepet sovjetskega ljudstva, nekega jutra najdejo nezavestnega »v luži nedostojanstva« v njegovi dači blizu Moskve. Okoli njega se kmalu zbere gručica prebledelih tovarišev: sadistični šef tajne policije Lavrentij Berija, večno zbegani Georgij Malenkov ter gobezdavi in prebrisani Nikita Hruščov. Začne se divja bitka za nasledstvo. Film so navdihnili resnični dogodki …

Huronsko smešna in hkrati srhljivo aktualna satira o krdelu oblasti željnih, samovšečnih in nesposobnih burkežev, ki se borijo za svoje mesto pri koritu. Črna komedija, v kateri mrgoli prostaškega humorja in ubijalskih enovrstičnic, se ponaša s šopkom sijajnih igralcev s Stevom Buscemijem v vlogi Hruščova na čelu.

Iz prve roke
»Sprva sem nameraval posneti film o izmišljenem diktatorju, postavljen v sedanjost. Zdelo se mi je namreč, da se po svetu dogajajo čudne stvari. /…/ Nacionalistična gibanja, populisti, /…/ Putin, Berlusconi, Erdogan; močne, avtoritativne figure, ki po svoje prikrajajo pravila demokracije, da bi si pridobile še več moči. Potem pa sem v roke dobil knjigo Stalinova smrt. /…/ Takoj ko sem jo prebral, sem vedel, da je to to. Zakaj bi si karkoli izmišljal, če imam pred sabo to bizarno, smešno in hkrati strašljivo resnično zgodbo!«
– Armando Iannucci

Zanimivosti
Konec januarja, dva dni pred predvideno premiero, je rusko kulturno ministrstvo preklicalo dovoljenje za distribucijo Stalinove smrti. Svetovalci ministrstva so film namreč opisali kot »žaljiv«, »ekstremističen« in »odvraten«. Film naj bi bil »načrtna provokacija« in »del zahodnjaškega načrta za destabilizacijo Rusije«. Ruski pisatelj Vladimir Vojnovič je o dogodku zapisal: »Komedijo Smrt Stalina so v Rusiji prepovedali. Stalin je zato še vedno živ – in to ni komedija.«