Z veje, ki se razteza nad potokom, vodomec bliskovito strmoglavi v vodo. Že čez nekaj trenutkov spet sedi na njej, v kljunu pa ima ribico, ki se zdi za njegovo velikost mnogo prevelika. Ribji orel, v teh krajih izjemno redek gost, zbuja med pticami radovednost, pa tudi strah. A orla zanimajo le ribe ‒ že kmalu ena od njih konča svoje življenje v njegovih krempljih. Kragulj, ki si po dolgi zimi želi svežega zalogaja, se silovito požene proti mlakaricam, ki nič hudega sluteče plavajo ob obrežju. 
Vse to se dogaja le lučaj od industrijskega mesta Velenje, na kraju, kjer pred dvema desetletjema življenja skoraj ni bilo več. Jezera v okolici Velenja so nastala kot posledica posedanja tal nad rovi premogovnika. Film je odličen prikaz, kako lahko človek nekoč uničeno industrijsko območje spremeni v prijazno okolje, kamor se vrne življenje.

Ptice spremljamo skozi enoletno obdobje ‒ njihov boj za obstanek v zimskih razmerah, pomladni prihod selivk iz južnih prezimovališč, obdobje parjenja in gnezdenja, jesensko selitev in pripravo na zimo tistih vrst, ki se ne selijo … Vključene so še nekatere druge živali – polhi, žabe, želve –, katerih življenje se večkrat prepleta z življenjem ptic, s čimer so vsebinsko zaokrožene posamezne (pod)zgodbe.

Iz prve roke
»Zgodba, ki je osredotočena na življenje ptic ob Šaleških jezerih, je odličen prikaz, kako lahko človek območje, ki ga je nekoč uničila industrija, spremeni v prijazno okolje, kamor se vrne življenje. Še pred tremi desetletji je bilo Velenjsko jezero z okolico zaradi industrije tako močno onesnaženo, da ni bilo primerno za nobeno obliko življenja. Ko so pred 30 leti sprejeli ukrep, da bodo sanirali Šaleška jezera, se je nekoč popolnoma opustošeno okolje tako zelo spremenilo, da je postalo iz leta v leto vedno bolj privlačno za številne vrste ptic. S filmom želim ljudem sporočiti, da se zanimive živalske zgodbe ne dogajajo samo v najbolj oddaljenih krajih in v najbolj odročnih gozdovih. Podobne zgodbe najdemo lahko le lučaj stran od mesta in tudi v povsem nevsakdanjem okolju, kakršno je recimo industrijsko območje.«
– Matej Vranič

Portret avtorja
Matej Vranič je slovenski profesionalni fotograf in filmski ustvarjalec. Kot samostojni fotograf je začel delovati, še preden je dosegel naslov fotografskega mojstra. Zmagal je na tekmovanju Best Photography of Slovenia in prejel še nekatere druge nagrade. Fotografije z motivi narave je objavil v številnih koledarjih, na razglednicah, v knjigah in revijah. Že v otroštvu je gojil spoštovanje in skrb za življenje v divjini, ki se je razvilo v profesionalno fotografiranje. Njegove fotografije so bile razstavljene v številnih lokalnih galerijah in na razstavah, ki jih je organizirala revija National Geographic Slovenija. Za to revijo je pripravil tudi številne zgodbe s tematiko divjih živali. Prejel je naziv Slovenski naravoslovni fotograf leta 2017. Danes je, bolj kot na fotografijo samo, osredotočen na snemanje dokumentarnih filmov o prostoživečih živalih.