Sentaro vodi majhno slaščičarno z dorayakiji – tradicionalnimi japonskimi palačinkami, polnjenimi s sladkim fižolovim namazom. Nekega dne ga obišče živahna starka Tokue in ponudi, da bi mu pomagala pri delu. Santaro se obotavlja, a ko poskusi njen doma narejeni namaz, jo le vzame v službo. Mali posel se razcveti, a tako Sentaro kot starka nosita v sebi skrivnost … Film Naomi Kawase (Kresnica) je lirična meditacija o nevidni vezi med človekom in naravo ter oda majhnim radostim, ki jih prinaša življenje.

Iz prve roke

»Cvetoča češnjeva drevesa nas spominjajo na smrt. Ne poznam nobenega drugega drevesa, ki bi se razcvetelo na tako spektakularen način, potem pa ravno tako nenadno izgubilo svoje cvetove. Je to vzrok za našo fascinacijo nad cvetočimi češnjami? Ali zato vidimo v njih odsev lastnih življenj? /…/ Senzibilnost romana Duriana Sukegawe, po katerem sem posnela film, mi je zelo blizu. Pripoveduje zgodbo o starki, ki se pogovarja z luno in s fižolom, medtem ko ga kuha. Čustva, ki jih izraža, razkrivajo povezavo z nevidnim delom našega vsakdanjega življenja. Film torej govori o pomenu, ki ga ima v našem življenju nevidno. To je nekaj zelo dragocenega, pa tudi nekaj, na kar pogosto pozabimo. /…/ Takoj ko sem prebrala knjigo, sem vedela, da moram po njej posneti film. Verjeti v obstoj nevidnega, potem pa se soočiti z njegovo tišino: prav evolucijo te tihe nevidnosti sem želela prikazati. Film govori o obžalovanju, samouničevalnosti, ki pride z brezupom, stiski, ko se počutiš nekoristnega na tem svetu … a ljudje smo kljub temu – ali pa morda ravno zaradi tega – polni upanja v prihodnost. Mislim, da se človeku lahko odprejo vrata v svet, v katerem vladata ljubezen in nežnost, če le verjame v to. /…/ Narava tu igra podobno vlogo kot v mojih prejšnjih filmih. Narava je nekaj, kar tiho bdi nad nami. Češnjeva drevesa ne govorijo, a vendar nas razumejo in nas sprejemajo takšne, kakršni smo. Vsako pomlad se razcvetijo, ne glede na karkoli. To se mi zdi zares čudovito. /…/ Kuharski recept lahko spremeni življenje. Tudi sama zelo rada jem. Kadar dobro jem, se počutim pomirjeno in srečno. Mislim, da ob dobri hrani nihče ne more biti zares jezen.«
- Naomi Kawase