Z oskarji nagrajeni režiser neizprosnih dram Tolpe New Yorka, Dvojna igra in Zlovešči otok predstavlja zgodbo o dveh portugalskih jezuitskih duhovnikih, ki se v 17. stoletju odpravita na Japonsko. Predstojnik jima naroči, naj najdeta njunega nekdanjega mentorja, ki je v deželi vzhajajočega sonca širil krščanstvo. Odkriti morata, če se je resnično odpovedal veri, ko so ga nasprotniki ujeli in mučili. V skrivnostni deželi, polni neznanih pravil in običajev, se mladeniča znajdeta sredi krvavega upora proti zadnji fevdalni vladavini šogunov.
Japonsko podeželje, 17. Stoletje. Šogunsko preganjanje kristjanov je v polnem zamahu. Misijonar Rodrigo (Andrew Garfield), mlad portugalski jezuit, raziskuje, kaj se je zgodilo z njegovim mentorjem in predhodnikom, očetom Ferreirom (Liam Neeson). Je res izrekel apostazijo in s tem izdal tako svoje temeljno, versko prepričanje kot tudi Cerkev v Rimu?

Zgodba tega nadvse napetega in pretresljivega »trilerja« temelji na resničnih zgodovinskih osebnostih, dogodkih in dejstvih. Roman je mojstrovina, ki je bila navdih za opero, simfonijo in sedaj še film. Molk je ep o japonskih misionarjih, o katerem je režiser Martin Scorsese sanjal skoraj 30 let, odkar je prebral knjigo. Zgodovinska drama ni prvi Scorsesejev film, v katerem je za podlago vzel knjigo z versko tematiko. Tak je bil tudi film Zadnja Kristusova skušnjava z Willemom Dafoejem v glavni vlogi iz leta 1988, posnet po knjigi Grka Nikosa Kazantzakisa iz leta 1951.

Zgodovinska drama Molk je filmska priredba romana Šusakuja Enda 1966 z naslovom »Silence« o dveh jezuitskih duhovnikih s Portugalske. Ta se v 17. stoletju v iskanju izgubljenega mentorja znajdeta na Japonskem, kjer so krščanski veri šteti zadnji dnevi, zato se v lociranju pogrešanega mentorja srečata z vrsto nevarnosti. V 17. stoletju je namreč šogunat iz političnih razlogov začel preganjati krščanstvo, ki so ga sredi 16. stoletja tja zanesli portugalski misijonarji. Takrat se je Japonska delno odprla tujcem in njihovemu kapitalu ter idejam krščanstva. Zato je sedaj v strahu pred izgubo suverenosti nastopilo novo obdobje zaprtosti dežele za vse, kar je prihajalo iz takratnega zahodnega sveta. Zaprtje je vključevalo tudi kruto preganjanje krščanstva, ki je bilo obtoženo za nosilca idej, ki naj bi ogrožale samostojnost. Duhovnike so prisilili, da so stopili na preproste podobe Jezusa ali Marije, imenovane fumie, in se tako odrekli veri.