»Vidiš tisto goro? Zdi se tako zelo blizu. To je prihodnost,« reče Mick svoji mladi sodelavki, preden ji pred nosom obrne daljnogled in ji pokaže še, kako oddaljena je z njegove perspektive videti preteklost. Mick in Fred, dva prekvašena skorajosemdesetletnika v luksuznih toplicah ob vznožju Alp, obkrožena z nenavadnimi osebki vseh sort, crkljata svoji obrabljeni telesi. Medtem ko energični režiser Mick še vedno hlasta po življenju in hiti dokončati scenarij za svoj novi film, se že dolgo upokojeni dirigent Fred trmasto otepa vabila k vrnitvi na oder. In čeprav prijatelja rada razdreta kakšen vic na temo staranja, se dobro zavedata, kako malo prihodnosti jima še ostaja. Zdi pa se, da se razen njiju z odtekanjem časa prav nihče pretirano ne obremenjuje.

Oskarjevec Paolo Sorrentino po Neskončni lepoti znova skoči v čevlje starejših in modrejših – tokrat zato, da bi z nežno, s humorjem našpikano in v elegantne kompozicije ujeto dramo razmišljal o minevanju časa. Zvezdniška igralska zasedba in nagrada občinstva v Karlovih Varih.

Iz prve roke
»Lahko bi rekel, da sem skušal posneti film, ki bi bil popolno nasprotje Neskončne lepote. Trudil sem se, da med filmoma ne bi bilo povezav. Seveda sta oba filma moja, zato je mogoče, da so med njima podobnosti, ki jih sam ne opazim. A Mladost je, v nasprotju z Neskončno lepoto, zelo preprost, zelo tih film. /.../ Mislim, da je izbira teme posledica moje omejene zmožnosti, da bi ustvaril film o 'čisti' ljubezni: za kaj takega sem preveč sramežljiv, zato sem koncept ljubezni sublimiral tako, da sem ga apliciral na prijateljski odnos, na spomin, na odnose med starši in otroki. To je moj poskus, da na čim bolj iskren način postavim ljubezen na svoje mesto. /.../ Zame je edina možna tema čas: kako mineva, koliko nam ga je še ostalo, koliko ga je že preteklo. Vse se vrti okrog časa. /.../ Morda sem ta film posnel zato, da bi pregnal določen strah, za katerega verjamem, da preganja nas vse. Minevanje časa me vznemirja, ker prihodnost predstavlja odlično priložnost za svobodo, svoboda pa je občutje, ki pripada mladim ljudem. /.../ Osnovna ideja filma je, da imajo tako starejši ljudje kot mladi vedno neka pričakovanja glede prihodnosti. Film je glede tega optimističen, saj pravi, da lahko v prihodnosti vsak najde trenutek svobode.«
- Paolo Sorrentino