Po literarni uspešnici Johna Greena prirejena Lažna mesta prinašajo zgodbo o odraščanju in se vrtijo okoli Quentina (Nat Wolf) in njegove skrivnostne sosede Margo (Cara Delevingne), ki je tako oboževala uganke in misterije, da je to postala še sama. Potem ko fanta pelje na celonočno dogodivščino prek njunega domačega mesta, Margo nenadoma izgine – za sabo pa pusti skrivnostne namige, ki jih mora Quentin razvozlati. Iskanje fanta in njegove zabavljaške prijatelje popelje na veselo pustolovščino, ki je polna smeha in hkrati ganljiva. Na koncu Quentin dojame, da mora, če hoče izslediti Margo, globlje razmeti pravo prijateljstvo – in pravo ljubezen. 
Quentin Jacobson oziroma Q, kot ga kličejo, je brihten, privržen prijatelj in romantik. Pri sedemnajstih letih in v zadnjem letniku srednje šole je prepričan, da vsakogar v življenju čaka čudež in da je on svojega doživel pri devetih letih, ko se je v sosednjo hiši vselila Margo Roth Spiegelman. 
Margo je bila že od nekdaj živahna pustolovka; Q niti ne. Z leti je Q najboljša prijatelja našel v Benu (Austin Abrams) in Radarju (Justice Smith), Margo pa je postajala čedalje bolj drzna in skrivnostna in je zdaj ena najbolj super kul dijakov na šoli. In tako se Q in Margo odtujita. 
Neko noč nekaj tednov pred maturantskim plesom se Margo pojavi na Quentinovem oknu in ga zvleče na celonočno tajno pustolovščino, kar zanj pomeni, da sta spet prijatelja – ali pa morda celo kaj več? – in da je neuslišana ljubezen njegovega življenja in duša dvojčica nazaj. Dobro se zaveda, da se mu bo življenje spremenilo.
Kar tudi se. 
Naslednje jutro Margo ni nikjer. Preprosto izginila je in nikomur ni omenila ničesar. Ali pač? Q začne opažati namige in ključe, ki so, kot je videti, le zanj – znaki, kam je Margo šla in zakaj. Med razvozlavanjem teh ključev se začne še ena pustolovščina: Q se na iskanje Margo poda s prijateljema Benom in Radarjem ter njunima novima prijateljicama Lacey (Halston Sage) in Angelo … 

Tretji roman Johna Greena Paper Towns je takoj po izidu postal velika uspešnica; že prvi teden prodaje se je zavihtela na peto mesto lestvice najbolje prodajanih mladinskih knjig The New York Timesa. Pritegnil je oboževalce po vsem svetu, predvsem v ZDA, Evropi, južni Ameriki in ponekod v Aziji. Bralci so takoj posvojili like, ki jih je prinesel silno zanimiv naslov – besedna zveza paper town (torej mesto na papirju, lažno mesto) se je uveljavila, ko sta si kartografa Earnest G. Alpers in Otto Lindberg s kartografskega podjetja General Drafting Company izmislila mestece Agloe v zvezni državi New York enostavno tako, da sta izmišljeno mestece vrisala na zemljevid na križišču dveh kolovozov ob južnem delu gorovja Catskill. To sta storila, da bi zavarovala svoje avtorsko delo – če bi se namreč njuno izmišljeno mestece pojavilo na kakšnem drugem zemljevidu, bi imela dokaz, da gre za plagiat. 
A v zgodbo najbolj potegnejo liki in prijateljstva med njimi. »Gre za zgodbo o Quentinu, ki išče Margo, kar se sprevrže v popotovanje epskih razsežnosti,« pravi pisatelj. »Gre za iskanje globljega pomena prijateljstva in učenje, da so soljudje precej bolj zapleteni, kot se nam kažejo na prvi pogled.« 
Producent Wyck Godfrey, ki je po Greenovi uspešnici produciral že The Fault in Our Stars, se odločitvi, da takoj posname še en njegov roman, ni mogel upreti. »S partnerjem Martyjem Bowenom sva Paper Towns prebrala še pred The Fault in Our Stars,« se spominja. »In tako smo se že med snemanjem The Fault in Our Stars z Johnom dogovarjali za še en projekt.«, režiserju Schreierju pa je bila zgodba blizu zato, ker potovanja junakov v mnogih pogledih odsevajo njegove lastne srednješolske izkušnje: »Lažna mesta so spomin na nek čisto določeni trenutek s konca mojih šolskih let, ki se ga še kako dobro spomnim,« razloži. »Verjetno ta trenutek veliko pomeni vsakomur, saj je to trenutek, ko boš še zadnjič videl večino svojih prijateljev; vsi postanemo posamezniki, daleč eden od drugega. Film se začne kot romantična zgodba, a se počasi prelevi v nekaj povsem drugega – osredotoči se na prijateljstvo in na to, kako dojemamo druge in v kako se med seboj razumemo.«