Albert je čemeren star moški v invalidskem vozičku. Živi v velikem stanovanju v Trstu v samoti bolečih spominov na družino, od katere se je že pred leti oddaljil. Njegov edini stik z resničnostjo je Ida, izobražena ženska srednjih let, ki se dvakrat na teden pripelje iz Istre, da mu pospravi, skuha in ga umije. Tega dne se Albertovo in Idino sobivanje prične s starčevim tečnarjenjem in se nadaljuje z vse bolj grobimi izpadi. Ida njegovo obnašanje prenaša dostojanstveno in mirno, toda Albertova hudobija se še bolj razbohoti.

Komedija solz z bridkim humorjem postavlja zrcalo sodobni družbi, ki jo razjedajo sovraštvo, rasizem in ksenofobija.

iz prve roke
»Scenarij za Komedijo solz se nekako prične že v letu 2011, ko sem pisal roman Ki od daleč prihajaš v mojo bližino in v njem oblikoval lik protagonistovega očeta. Osnovne motive filma, odsotnost empatije, netoleranco, rasizem in fašistoidnost prinaša ta lik že v romanu, razlogi njegovih karakternih 'razsežnosti' pa so v filmu zaznamovani še z nerešenimi družinskimi razmerji. Skratka, vprašanja, ki jih razvijam v filmu, se močno navezujejo na mojo osebno izkušnjo s časom vojne v bivši Jugoslaviji, so pa predvsem blizu moji refleksiji o sedanjem družbenem vzdušju, ko izpraznjenost človekovega duha manipulirajo populizmi vseh vrst in postavljajo nove, vse višje zidove med narodi in ljudmi. Moja osebna izkušnja botruje tudi izbiri drugega, ženskega lika, saj je vprašanje dostojanstva služkinj in negovalk, ki prihajajo v Trst, pogosto ksenofobno mesto ostarelih ljudi, tisto, ki me že dolgo nagovarja. Zame je bil seveda velik izziv povedati zgodbo, ki se dogaja v prostorih enega stanovanja, in pri tem sem hvaležen vsakemu članu imenitne produkcijske, umetniške in tehnične ekipe, ki je verjel v film. Predvsem Marjuti, Ivu, Radovanu in Dušku.«
- Marko Sosič