Janis Joplin se je v zgodovino zapisala kot ena ključnih osebnosti glasbene in kulturne revolucije šestdesetih. Toda kdo je bila, ko je za odrom odložila svojo iskrivo, energično, na videz neobremenjeno odrsko persono? Amy Berg s pomočjo Janisinih prijateljev, sodelavcev, družinskih članov, ljubimcev in zbirke zelo osebnih pisem, ki jih je pisala svojim najdražjim, izriše kompleksen portret bistre, občutljive, a tudi ranjene in globoko osamljene duše, ki je na odru iskala le eno: ljubezen.
Ganljiv, poglobljen portret "prve dame rock'n'rolla", glasbene ikone, ki je na odru izpela lastno bolečino in s svojo nekonvencionalno držo tlakovala pot sodobnim glasbenim upornicam.

Iz prve roke
»Janis si zasluži spodoben film o sebi. Zdi se mi, da je bila do zdaj bolj v ospredju njena smrt kot njeno življenje, jaz pa sem želela, da bi ljudje dobili občutek, kdo je bila Janis kot ženska, kot rock zvezda. V bistvu je bila prva ženska rokerica in prebiti se je morala čez mnogo ovir, da je lahko tlakovala pot, po kateri danes stopajo ženske. Imela je neposreden vpliv na žensko gibanje na drugačen način, kot o tem govori zgodovina. Bila je feministka, ne da bi se ji bilo treba razglasiti za feministko. /.../ Mislim, da njena zgodba nagovarja vsakogar na svoj način. Vsakdo v tem filmu vidi del sebe /.../. Ljudje, ki o Janis ne vedo nič, goreči oboževalci, ženske, filmarji, pevci in pevke, ljudje, ki jih nanjo veže katera izmed pesmi, ki jim je všeč /.../. Njena pisma so bila za zgodbo ključna, saj ponujajo redek vpogled v odnose z družino in prijatelji ter Janisino potrebo, da je na papirju popolnoma iskrena do sebe. Iz njih lahko razberemo tudi njen odnos do slave, iz katerega puhti lakota po ljubljenosti. /.../ Ko sem začela pripravljati film, sem mislila, da je bila manj občutljiva. Moja predstava o njej je bila polna klišejev; ob pogovorih z ljudmi, ki so mi vsi po vrsti pripovedovali podobne zgodbe, pa so se klišeji popolnoma razblinili. /.../ V bistvu sta bili dve Janis: ženska, ki je pela in vreščala na odru, tista, ki jo lahko vidite na arhivskih posnetkih ..., a tu je bilo tudi plašno, introvertirano mlado dekle, in zelo težko je bilo loviti ravnotežje med obema ...«
- Amy J. Berg

Zanimivosti
Janis Joplin se je rodila leta 1943 v majhnem industrijskem mestu Port Arthur v južnem Texasu v družini srednjega razreda. V zgodnjih najstniških letih je imela zaradi svojih naprednih prepričanj (zavzemala se je denimo za pravice Afroameričanov) in slabe samopodobe velike težave z vključevanjem v družbo in je bila pogosto žrtev vrstniškega nasilja. Uteho je iskala v glasbi – navduševala se je nad glasbeniki, kot so Bessie Smith, Odetta, Lead Belly in Big Mama Thornton. Pri sedemnajstih je pobegnila od doma in začela peti v teksaških barih in klubih ter tako počasi zaslužila dovolj denarja za pot do Kalifornije. V San Franciscu se je pridružila psihedelični skupini Big Brother & The Holding Company, ki je leta 1967 nastopila na festivalu Monterey Pop in popolnoma očarala občinstvo. Ta nastop je skupini, zlasti pa Janis, odprl pot med zvezde. Izdali so dva uspešna albuma, leto pozneje pa je Janis skupino zapustila, osnovala bolj bluesovsko naravnano zasedbo Kozmic Blues Band in z njo posnela še en studijski album. Naslednje leto je ustanovila novo sestavo, The Full Tilt Boogie Band, s katero je pričela snemati nov album. Medtem ko je na odru blestela, pa se je za njim vse bolj krčevito borila z odvisnostjo od alkohola in heroina, ki ji je leta 1970 vzel življenje. Umrla je zaradi nenamernega predoziranja, stara komaj 27 let. Leta 1971 je izšel posthumni album Pearl z njenim največjim hitom, predelavo pesmi Krisa Kristoffersona Me and Bobby McGee.