Cristina Pinto, nekdanja morilka neapeljske mafije Camorra, se po štiriindvajsetletni zaporni kazni skuša znajti v vlogi matere, partnerice in babice. Ko njen partner Raffaele zboli za rakom, Cristina poišče zatočišče pri hčeri Eleni, s katero skuša zapolniti dvajsetletno vrzel v odnosu.

Slovensko-italijanski dokumentarec o zloglasni članici neapeljske mafije Cristini Pinto, znani tudi pod vzdevkom Nikita, ki se po prihodu iz zapora sooča z izzivi vsakdanjega življenja.

Iz prve roke
»Nekaj časa sem živela v Neaplju, od koder prihaja moj mož. V okolišu, kjer živi Cristina, je bilo njeno ime strah in trepet. Vsi so vedeli, da se Nikiti, kakor so jo klicali, nikakor ne smeš zameriti. Bila je noro lepa in noro fascinantna. Delovala je skoraj kot duh: obstaja, a je hkrati ni. /…/ Prek moževe družine sem jo potem spoznala, med nama je stekla energija in odločili sva se, da bova sodelovali. /…/ Ključno je bilo zaupanje, nisem je obsojala /…/, spoštovala sem jo v njeni pokončnosti in odločnosti. Ko me je prvič videla, ni bilo nobenih odvečnih besed, ni bilo zanikanja, češ ‘obsodili so me po krivem, nisem kriva’. – ‘Tam sem bila, to sem naredila in to zdaj plačujem. Ko pa bom odplačala, bova naredili ta film, tako kot sem uresničila vse drugo.’ /…/ Zame je bila ena bolj ganljivih stvari v filmu tkanje novega odnosa med mamo in hčerko. Mama in hči sta se želeli približati druga drugi, mi smo bili pri tem nekakšno gonilo, ko smo ju spodbujali, naj se pogovarjata. V njunih dialogih se razkrije marsikaj. /…/ Mislim, da je bilo zame ključno, da sem lahko z njo potovala po vseh deviantnih hodnikih njene duše /…/ Da je bila hladna, da je sprožila pištolo, da je rezala prste … to so dejstva. Po drugi strani pa je to človek, mogoče se sliši čudno, ki je topel in dober.«
– Anka Pirš, scenaristka