Leta 1954, tik pred izbruhom alžirske vojne za neodvisnost. Daru, v Alžiriji rojeni potomec španskih priseljencev, poučuje skupino lokalnih otrok v odročni gorski vasici. Nekega dne se pred njegovo šolo pojavi žandar z arabskim ujetnikom. Daruju prinaša ukaz, da mora kmeta pospremiti pred kolonialno sodišče, kjer naj bi mu sodili za umor. Medtem ko se v dolini širi upor in ozračje polni sovraštvo, se ta na videz zelo različna moža podata na nevarno pot čez Atlaško gorovje …

Daleč od ljudi je intimna zgodba o osebni odgovornosti in prijateljstvu, ki se odvije pred ozadjem veličastne severnoafriške gorske pokrajine. Film, prirejen po kratki zgodbi Alberta Camusa Gost, se ponaša z igralskim nastopom (tokrat francosko in arabsko govorečega) Vigga Mortensena ter izvirno glasbo Nicka Cava in Warrena Ellisa.

Iz prve roke
»Na besedilo sem naletel po naključju /…/ in zgodba me je globoko ganila. /…/ Čeprav je bila napisana pred šestdesetimi leti, se mi je zdela zelo sodobna in relevantna za današnji svet, ki je marsikje na robu propada. /…/ Vojne v Palestini, na Bližnjem vzhodu in marsikje drugje po svetu ni mogoče primerjati s tisto v Alžiriji leta 1954. Razlogi so različni, po drugi strani pa so lahko izkušnje teh ljudi podobne tistemu, kar doživlja Daru. Hotel sem pokazati, kako težko se je politično angažirati in ohraniti jasen pogled v tem nasilnem in negotovem svetu. /…/ Moj cilj ni bil narediti zgodovinskega filma. Posneti sem hotel univerzalno zgodbo. /…/ Ne gre za film o alžirski vojni, ampak za zgodbo o dveh ljudeh, dveh obstrancih, in o tem, kako težko je zares poznati drugega človeka, kako težko je vzpostaviti bratski odnos. /…/ Že ob prvem branju sem si zamišljal vestern. Resda nekonvencionalen vestern, prežet z evropsko zgodovino in postavljen na ozadje severnoafriškega višavja, a vseeno vestern. Tudi tu imamo kolonizatorje in kolonizirane, ujetnika, ki ga je treba pospremiti, ter zaplet, ki vodi v nasilje. Trčenje dveh pravnih sistemov je v središču zgodbe in razmerij med liki. Priča smo dvema kulturama in dvema sistemoma moralnih vrednot, ki so ju zgodovinske okoliščine prisilile k sobivanju. /…/ Prve podobe, ki so mi prihajale na misel, navdahnjene z dogodki in pokrajino v zgodbi, so podobe iz vesternov: razsežna in sovražna pokrajina, nevarno in napeto ozračje ter možje, ki nihajo med dostojanstvom in brutalnostjo, razpeti med hrepenenjem po življenju in hrepenenjem po smrti. Imamo tudi osrednje like vesterna: belega človeka, ki prinaša civilizacijo, utelešenje reda in miru, ter njegovo nasprotje, 'divjo' plemensko figuro. /…/ A moj film ne temelji na ameriškem mitu o osvajanju Zahoda. /…/ Sodi v tisto družino vesternov, ki so mit napadali ali rušili, raje kot da bi ga krepili: proindijanski vesterni iz petdesetih let, kakršna sta na primer Devil’s Doorway Anthonyja Manna in Visoko nebo / Skrivnost Indijanke (The Big Sky) Howarda Hawksa, kasneje pa tudi nekatera dela Arthurja Penna, Sydneyja Pollacka in Clinta Eastwooda.«
- David Oelhoffen