Pozna 70. leta v švicarskem mestecu Corsier-sur-Vevey ob Ženevskem jezeru. Belgijski priseljenec in revni tatič Eddy je pravkar odslužil zaporno kazen in ker je brez prebite pare, ga vzame pod streho prijatelj Osman. V zameno bo varoval Osmanovo hčerko, medtem ko je njegova žena v bolnišnici, prijatelj pa na delu. Bliža se božič in Eddy postaja zaradi stiske in hude revščine, ki jo deli s svojimi gostitelji, vse bolj zagrenjen. Nato na televiziji zasledi novico o smrti Charlieja Chaplina in igralčevi bajno bogati zapuščini. Porodi se mu nora zamisel: kaj ko bi z Osmanom ukradla Chaplinovo krsto in od družine zahtevala odkupnino?

Režiser filma Božji možje je po resničnem dogodku posnel tragikomedijo z norim zapletom, mešanico socialne drame, kriminalke in burleske, s katero se pokloni velikemu Chaplinu in malemu potepuhu.

Iz prve roke
»O dogodku sem vedel zelo malo. Moja žena, ki je bila montažerka pri tem in pri filmu Božji možje, ni nikoli prej slišala za to zgodbo. Sprva je mislila, da se šalim, da gre za potegavščino, toda nekaj klikov na spletu je potrdilo, da je zgodba resnična. Chaplin je umrl na božični dan leta 1977 v svoji vili v švicarskem mestecu Corsier-sur-Vevey. Tri mesece po pogrebu sta dva obupana priseljenca – prvi je bil Poljak, drugi Bolgar; dva mala potepuha, kot se je med sojenjem izrazil tožilec – dobila zamisel, da ukradeta krsto in od družine zahtevata odkupnino ... Rekel sem si: voilà, pa imamo film. /…/ Z Etiennom Comarjem nama je postalo kaj hitro jasno, da to ne more biti zgolj kriminalka. Načrt, ki sta ga skovala ta dva moška, je bil nekaj tako čudaškega, da jima človek ne more niti zameriti. Ko sem razmišljal o tem, se mi je zgodba postopoma pokazala v drugačni luči, kot komična prigoda. /…/ Zares smo snemali v Chaplinovi vili. Si lahko predstavljate? Bilo je čarobno … Chaplin se je vanjo preselil sredi 50. let in tam živel do svoje smrti. Že dolgo se govori, da bodo vilo spremenili v muzej, ampak na mojo srečo projekt zaradi zapletov zamuja. Še vedno je vse natanko tako, kot je bilo: knjižnica, klavir, spalnica …«
- Xavier Beauvois

Povezava: IMDb