Film

Ben-Hur
orig. (Ben-Hur)
Dolžina: 123min
Leto: 2016
Država: ZDA
Jezik: angleščina
Scenarij: Keith Clarke, John Ridley
Režija: Timur Bekmambetov
Igrajo: Jack Huston, Toby Kebbell, Rodrigo Santoro, Nazanin Boniadi, Ayelet Zurer, Sofia Black D'Elia, Morgan Freeman
Distribucija: Karantanija Cinemas
Povezava: IMDb
V novi filmski interpretaciji kultnega romana o ljubezni, izdaji, maščevanju in iskanju odrešitve se vrnemo v čas rimljanske zasedbe Jeruzalema. Plemič Ben-Hur je po krivi obtožbi posvojenega brata Messala obsojen na dolgoletno suženjstvo. Kljub krutim razmeram na galeji uspe preživeti in ko med krvavo bitko reši življenje senatorju, si znova prisluži svobodo. Ker mu dušo razžira bratovo izdajstvo, se vrne v Palestino in tam spozna premožnega šejka Ilderima. Z njegovo konjsko vprego Messalo izzove na vratolomno dirko na veličastnem rimskem dirkališču, kjer vsak trenutek odloča o večni slavi ali smrti.
Epsko popotovanje Ben-Hura se je pričelo daljnega leta 1880, ko se je roman Lewa Wallacea, poimenovan Ben-Hur: Zgodba o Kristusu, mahoma zavihtel na vrh najbolj vplivnih krščanskih knjig dvajsetega stoletja. Biblijsko pripoved o izdanem judovskem princu, pahnjenim v suženjstvo in zastrupljenim z mislijo na maščevanje, sta nato ovekovečili dve resnično izjemni filmski adaptaciji. Prva iz leta 1925 velja za eno največjih uspešnic in najdražjih produkcij Hollywooda neme dobe, medtem ko je istoimenski remake iz leta 1959 svoj kultni status okronal z rekordnimi 11 oskarji. Poleti bo ta brezčasna zgodba zaživela še v novem tisočletju, ko bomo polni pričakovanja ponovno vstopili v areno, kjer nam bodo dih jemale legendarne dirke s kočijami.
Ben-Hur je ugledni judovski princ, ki se upre svojemu bratu, zdaj rimskemu častniku, ko slednji od njega zahteva, da poimensko navede sovražnike Rima. Messala ga po krivem obtoži izdaje, kaznuje njegovo družino in Ben-Hura obsodi na suženjsko delo veslača na rimski galeji. Po petih letih suženjstva se Ben-Hur vrne v domovino, kjer išče maščevanje, a najde odrešitev.
Zanimivost
Devetminutni prizor dirke z rimskimi kočijami iz leta 1959 sodi med najslavnejše prizore v filmski zgodovini. Zanj so zgradili dotlej največje filmsko prizorišče, pri snemanju pa je sodelovalo kar 15.000 statistov. Sicer je film osvojil skupno 11 oskarjev – rekord, ki sta ga izenačila šele Titanik (1997) in Gospodar prstanov: Kraljeva vrnitev (2003).
Priporočamo
Dobrodelna premiera filma Praslovan za Matica
dokumentarnipetek ob 19h
art kino
Zoran Predin: upornik, borec za pravice, postpunker, šansonjer. Ikona...

Ponisrček
družinska pustolovščinasobota ob 18h / nedelja ob 17:30
kino sova
Enajstletna Anni se ob selitvi iz mesta na podeželje težko znajde....
Ravno obratno | Z LIFFa v Loko
komična dramasobota ob 20h
art kino
»Kot poroka, ampak ravno obratno.« Ale, filmska režiserka, in...

Praslovan
dokumentarninedelja ob 19:30
art kino
Zoran Predin: upornik, borec za pravice, postpunker, šansonjer. Ikona...